Stereotipi, moč in diskriminacija

Prejemnik_ca značke pozna pojme, kot so stereotipi, predsodki, nezavedna pristranskost in dinamika moči, prepozna, kako ignoriranje in neaktivnost glede nepravične ali neenake obravnave posameznikov_c pripelje do diskriminacije, prepozna primere različnih vrst diskriminacij.

You have to finish 2 tasks to get the badge

Tasks

Task no.1

Evidence verified by: one activity organiser

Stereotipi
Vsaka oseba se na dnevni ravni sooča s številnimi enostavnimi in kompleksnimi nalogami in izzivi, ki ji nudijo gromozansko število možnosti. Če bi oseba želela vse te možnosti dobro pretehtati, jih med seboj primerjati in poiskati najboljšo odločitev, bi bila v nenehnem stanju tesnobnosti in zaskrbljenosti, kaj storiti. Da si oseba zagotovi relativno gotovost, si ustvari okvir, znotraj katerega si poenostavi kompleksne pojave in si ustvari realnost, ki ji omogoča enostavnejše sprejemanje odločitev.
Stereotipi poenostavljajo in sistematizirajo informacije in svet okoli nas. Kot posledica tega kognitivnega procesa je informacije lažje identificirati, priklicati v naš spomin, predvideti njihov vpliv in na njih reagirati. S stereotipi vseh vrst, bodisi glede spolov, etnične ali verske pripadnosti, rase, starosti, hendikepiranosti ali katerekoli druge osebne okoliščine, se soočamo od rojstva dalje. Stereotipi torej nastanejo, ker ljudi kategoriziramo v skupine, nato pa vsem v ustvarjeni kategoriji pripišemo določene lastnosti in načine obnašanja. Kategorije si ustvarimo na podlagi lastnih izkušenj in na podlagi sporočil, ki jih prejemamo iz okolice. Ko razmišljamo o osebi, ki pripada določeni kategoriji, vidimo le posplošene, omejene in pogosto nepreverjene informacije glede pričakovanega obnašanja te osebe, zanemarimo pa njihove individualne značilnosti in posebnosti.
Nekaj primerov stereotipov:
→ Pes je zvesta žival.
→ Švicarji_ke so natančni_e, Francozi_nje pa dobro kuhajo.
→ Romi radi kradejo.
→ Lisice so zvite.
→ Moški so močni, ženske pa nežne.
→ Vsi temnopolti dobro plešejo.
﻿
Predsodki
Tako kot stereotipi so tudi predsodki nepreverjena, neupravičena in neargumentirana mnenja o drugih skupinah in ljudeh, ki pripadajo tem skupinam. Za razliko od stereotipov pa predsodke spremljajo še negativna čustva in odnos do oseb, izključno zaradi njihovega pripadanja določeni skupini. Spremlja jih tudi občutek manjvrednosti teh oseb, kar posledično pripelje do nespoštljivega, nestrpnega, ponižujočega in prezirljivega odnosa. Kot stereotipi tudi predsodki temeljijo na barvi kože, etnične pripadnosti, spola, vere, nacionalnosti, kulture, spolne usmerjenosti, starosti, hendikepa itd.
Nekaj primerov predsodkov:
→ Blondinke so neumne.
→ Vsi muslimani podpirajo ekstremistične ideje.
→ Vsi politiki so pokvarjeni in nikomur ni za zaupati.
→ Temnopolte ženske so neprestano jezne.
→ Geji so promiskuitetni, zato bi jih bilo treba zdraviti.
﻿
Za bolj poglobljeno razumevanje stereotipov in predsodkov nadaljuj na povezavi Stereotipi, moč in diskriminacija. 
﻿
Zapiši dodaten primer stereotipa in dodaten primer predsodka. 

Task no.2

Evidence verified by: one activity organiser

Morda si pri branju o stereotipih zamahnil_a z roko in ugotovila_a, da se vse omenjeno tebe ne tiče, da takih pavšalnih in negativnih predstav o drugih nimaš. A dejstvo je, da vsi bolehamo za pojavom, ki se mu reče nezavedna pristranskost, ki torej ni posledica naših namernih ali zavednih odločitev. Povedano drugače: vsak od nas ima nezavedna prepričanja glede določenih skupin v družbi, povezano z že omenjenim dejstvom, da svet kategoriziramo, da lažje sprejemamo vsakodnevne odločitve. Nezavedna pristranskost se začne razvijati že v mladih letih in vpliva na naše odločanje, čeprav se tega ne zavedamo.
﻿
Za bolj poglobljeno razumevanje nezavedne pristranskosti nadaljuj na povezavi Stereotipi, moč in diskriminacija. 
﻿
Predstavljaj si naslednje situacije in zapiši, če so resnične ali izmišljene.
1. Tomaž je s svojo sodelavko Jano zamenjal podpis v elektronski pošti. S strankami je komuniciral na enak način kot vedno, le podpisoval se je kot Jana. Izkazalo se je, da so iznenada vse stranke začele dvomiti v njegovo sposobnost, do njega so bile vzvišene, nekdo ga je celo vprašal, če je samska. Jana, ki so ji pred tem očitali počasnost, pa še nikoli ni bila tako produktivna pri svojem delu. Tomažu se je posvetilo, zakaj je bila Jana pri svojem delu počasnejša kot on: ves čas se je soočala s prepričevanjem strank, da svoje delo opravlja dobro, da so njeni predlogi tehtni in da je strokovna. Posledično je bila manj učinkovita. Kot je bil sedaj on, le na podlagi tega, ker je podpisoval »napačno«, žensko ime. Ne glede na to, da se način njegovega dela v ničemer ni spremenil. Kot tudi ne Janinega, le vsi so bili prepričani, da je moški.
2. Ekonomisti z univerze Berkeley v Kaliforniji so naredili poizkus. Več sto delodajalcem so poslali več deset tisoč prijav za službo, polovico so jih podpisali s tipičnimi belopoltimi imeni kot sta Emily ali Greg, polovico pa s tipičnimi temnopoltimi imeni kot sta Jamal ali Lakisha. Fiktivne temnopolte prijavitelje_ice so za 10 % manjkrat poklicali na razgovor, čeprav so bile njihove prijave na delovno mesto primerljive s prijavami fi ktivnih belopoltih prijaviteljev_ic.
3. V mošeji v Kanadi je bilo ubitih 6 oseb, skoraj 20 jih je bilo ranjenih. Prva poročila o dogodku so nakazovala, da je policija pridržala 2 osebi, 1 v Kanadi rojenega belopoltega moškega in 1 v Maroku rojenega moškega. Nekateri mediji so v javnost poslali sporočilo, da je osumljenec maroški moški. V realnosti je streljal belopolti francoski Kanadčan, Kanadčan maroškega porekla pa je poklical policijo, ko je slišal strele. Ko je policija prispela na mesto streljanja, ga je pridržala.

Task no.3

Evidence verified by: one activity organiser

Diskriminacija je vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje brez objektivnega razloga, osnovano na osebnih okoliščinah oseb. Na podlagi teh okoliščin, bodisi spola, spolne usmerjenosti, barve kože, etnične pripadnosti, migrantskega statusa itd. in z njimi povezanimi stereotipi in predsodki, pride do slabše obravnave, ki ogroža, omejuje ali onemogoča uživanje ali uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti. Poznamo več vrst diskriminacije: neposredno, posredno, večkratno in pozitivno.
﻿
﻿
Za bolj poglobljeno razumevanje diskriminacije nadaljuj na povezavi Stereotipi, moč in diskriminacija. 
﻿
Predstavljaj si naslednje situacije in odgovori, če v naslednjih primerih obstaja sum diskriminacije ter pojasni zakaj.
1. Na razgovoru za službo v podjetju za računalniško programiranje vodja oddelka vpraša kandidatko, ali namerava v bližnji prihodnosti imeti otroke. 
2. Lastnik restavracije zavrne postrežbo osebi, ker ta nosi versko pokrivalo.
3. Lokalni športni klub objavi razpored treningov. Za treninge žensk so zmanjšali število ur, saj ženske na trenirajo tako resno kot moški.
4. Mladinska delavka organizira delavnice o finančni pismenosti posebej za mlade, ki prihajajo iz socialno ogroženih okolij.
5. Mladinski delavec na delavnici o zaposlitvah svetuje mladim, ki prihajajo iz manjšinskih etničnih skupin, naj ne omenjajo svoje etnične pripadnosti v življenjepisu.

Task no.4

Evidence verified by: one activity organiser

Na zunanji povezavi izpolnite Kviz o stereotipih in diskriminaciji.
Kot dokazilo zapišite v odgovor, da ste izpolnili kviz.

Activities

Stereotipi, moč in diskriminacija

Usposabljanje o presečni diskriminaciji v mladinskem delu (spletno)

Organiser

Forum za enakopraven razvoj

Badgecraft hosts this platform and develops it together with leading educational organisations. The European Union's programme Erasmus+ granted co-funding for building the first version of this platform. Contact support@badgecraft.eu.