Mladinski_a delavec_ka nikoli ne sme ignorirati presečne diskriminacije, saj ima takšno ravnanje lahko resne posledice tako za posameznike_ce kot za celotne skupnosti. Mladi so še posebej ranljivi.
Mladi, ki so deležni presečne diskriminacije, se lahko počutijo odtujene, izolirane in nevidne v družbi. Posledice ignoriranja presečne diskriminacije na mlade so lahko:
• družbena izolacija in marginalizacija mladih;
• psihološke težave (depresija, anksioznost, nizka samopodoba, nizka samozavest);
• slabši učni uspeh;
• vedenjske težave;
• povišana stopnja stresa in negativnih čustev;
• omejen dostop do zaposlitev;
• slabše možnosti za ekonomski napredek;
• manj možnosti za napredovanje;
• povečanje neenakosti;
• slabše zdravje in dostop do zdravstvenih storitev;
• nezaupanje v družbene sisteme.
Zapiši, kako bi se kot mladinski_a delavec_ka odzval_a na žalitve ali diskriminacijo med mladimi?