EAT - STRESS - REPEAT

Teave

V današnjem svetu je hrana in z njo povezane tematike zelo aktualna tema in vedno ne nujno predstavljena v pozitivni luči. 
﻿
S projektom EAT - STRESS - REPEAT želimo informirati mlade kaj so motnje hranjenja. Odločile smo se za kratki opis tega, katere motnje hranjenja sploh poznamo. 
﻿
Motnje hranjenja delimo na več podvrst, torej na anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje. V zadnjih letih se pojavljata še ortoreksija in bigoreksija (Srnec, 2013): 
- Anoreksija nervoza = strah pred debelostjo, ki se ne poleže ali izgine tudi pri izgubi telesne teže. Poznamo dve vrsti anoreksije, restriktiva (odklanjanje hrane) in purgativna (bruhanje, uporaba odvajal). 
- Bulimija nervoza = pojavljanja obdobij prenajedanj katerim sledijo neustrezni mehanizmi zmanjševanja telesne teže, naprimer bruhanje. Gre za obremenjenost z obliko svojega telesa, s telesno maso. Poznamo dve obliki, purgativna (prenajedanju sledi bruhanje, zloraba odvajal) in nepurgativna oblika (prenajedanju sledi stradanje, pretirana telesna aktivnost). 
- Kompulzivno prenajedanje = prisotno prekomerno vnašanje hrane, gre za občutek pomankljivega nadzora. Obdobju prenajednja ne sledijo neustrezni mehanizmi za zmanjševanje telesne teže. 
- Ortoreksija = preokupiranost z zdravo, biološko čisto hrano, pomeni omejevanje na določeno obliko hrane. Ni prisotenga straha pred debelostjo, ni težnje po vitkosti, prav tako ni motene telesne podobe. 
- Bigoreksija = izrazita potreba po mišičastem telesu, klju (pretirano) mišičastem telesu se oseba doživlja kot suho, premlo možato. Obolevajo večinoma moški. 
﻿
Prilagamo še dokument, v katerem je bolj natančno opisano kaj so motnje hranjenja. Pri ustvarjanju smo uporabile strokovno literaturo. Dokument deluje preventivno. 
﻿
﻿
﻿
Cilj našega projekta: Mladim želimo na enem mestu ponuditi čim več informacij o oblikah pomoči, ki so primerne zanje, v primeru, da pri sebi zaznajo motnje hranjenja. Poudariti želimo, da nekatere organizacije delujejo preventivno, spet druge pa kurativno (ko se neke oblike motenj hranjenja že pojavijo). Spodaj prilagamo povezave do različnih organizacij, spletnih strani, kratkih informacij. 
﻿
Osredotočile smo se na oblike pomoči, ki so javno dostopne. Vključile smo neprofitne organizacije, ki so strokovne in in socialna omrežja, ki prav tako veljajo za učinkovita.
﻿
Neprofitne organizacije (kurativa): 
- Svetovalnica MUZA 
﻿http://www.svetovalnicamuza.si/ 
- Svetovalni svet, društvo za pomoč pri motnjah hranjenja 
﻿https://www.svetovalni-svet.si/﻿
﻿
Druge organizacije na tem področju (kurativa):
- Introspekta, svetovalnica za motnje hranjenja 
﻿http://www.introspekta.si﻿
﻿
Socialna omrežja (preventiva):
- Brunch queen 
﻿https://www.instagram.com/brunch_queen_/﻿
﻿https://www.brunchqueen.blog/﻿
﻿
V sklopu seznama predvajanj smo pripravile tudi kratke izzive, razdeljene na več sklopov, od prispevanja k izboljšanju samopodobe, do spodbudb in priprave uravnoteženega obroka. Na začetku vsakega izziva je opisano kako se tematika izziva sovpada z motnjami hranjenja. 
﻿
Naše vsebine kot celota veljajo za preventivno obliko dela. 
﻿
Playlisto smo v sklopu študijskega projekta pripravile študentke magisterija socialne pedagogike, Tea, Ema, Nika in Neja. 
﻿

Activities to complete

Complete the following activities, earn badges and you will see your playlist progress updated

EAT - STRESS - REPEAT _ samopodoba

Mandatory

15 minutit

View full activity

EAT - STRESS - REPEAT _ prehrana

Mandatory

15 minutit

View full activity

EAT - STRESS - REPEAT_ uravnotežena prehrana (Brunch queen)

Mandatory

1 päev

View full activity

EAT - STRESS - REPEAT_ postavljanje mej zunanjim dejavnikom

Mandatory

15 minutit

View full activity

Teave

Kako lahko zunanji dejavniki, mediji, socialna omrežja, televizija, serije, reklame, plakati, revije vplivajo na razvoj motenj hranjenja?
﻿
﻿Vsaka kultura razvije svoje predstave o privlačnosti in zaželenosti, kar vpliva na samopodobo ljudi. Oseba iz okolja dobiva informacije o družbenih standardih katere tudi poskuša doseči. Povdarek imajo medijska sporočila. Ugotovimo pa lahko, da med idealnimi telesi medjev in realnimi telesi v povprečju obstaja veliko razlik (Kuhar 2002). 
﻿
Motnje hranjenja delimo na več podvrst, torej na anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje. V zadnjih letih se pojavljata še ortoreksija in bigoreksija (Srnec, 2013). 
﻿
Se spomniš oblik pomoči, ki so javno dostopne:
Neprofitne organizacije: 
- Svetovalnica MUZA 
﻿http://www.svetovalnicamuza.si/ 
- Svetovalni svet, društvo za pomoč pri motnjah hranjenja 
﻿https://www.svetovalni-svet.si﻿
﻿
Druge organizacije na tem področju:
- Introspekta, svetovalnica za motnje hranjenja 
﻿http://www.introspekta.si﻿
﻿
Socialna omrežja:
- Brunch queen 
﻿https://www.instagram.com/brunch_queen_/﻿
﻿https://www.brunchqueen.blog﻿
﻿
﻿

Get activity badge

EAT - STRESS - REPEAT_ postavljanje mej na socialnih omrežjih Get this badge

Ta izziv se nanaša na postavljanje mej zunanjim dejavnikom (socialna omrežja, televizija, revije, reklame, plakati...). Premisli kateri zunanji dejavniki vplivajo nate. 
﻿
Pripravile smo ti tudi delovni list, ki si ga lahko skopiraš. Odločitev je tvoja. 
﻿
Želimo si tvojo povratno informaciji, ki ti lahko prinese značko. Z nami deli katera vrsta zunanjih dejavnikov najbolj vpliva nate. 
﻿

Ülesanded

Task no.1

Issued by organiser or scanning QR code

- POSTAVLJANJE MEJ ZUNANJIM DEJAVNIKOM 
1. Premisli kateri zunanji dejavniki najbolj vplivajo na tebe.
2. Koliko moči daješ tem zunanjim dejavnikom.  
3. Če je potrebno vsaj za določen čas odstrani platforme, ki ti povzročajo negativen občutek brez slabe vesti. 	
4. Postavi se v svoj center. 	
5. Bodi spontan_a in ne pričakuj potrditve drugih. 	
﻿
﻿
﻿
﻿

EAT - STRESS - REPEAT_ zaželene reakcije ob padcih

Mandatory

15 minutit

View full activity

Activities: 5

Started: 13

Completed playlist: 0

Time to complete: 1 päev 1 tund

Organiseerijad

Ljubljana City of Learning

Badgecraft käitab veebi taristut Õppimise linnade ja regioonide jaoks. Euroopa konsortsium arendab seda platvormi kaasrahastusega Euroopa Liidu programmist Erasmus+.